Viganj

Na južni obali polotoka Pelješca se nahaja Viganj, mesto z bogato pomorsko in turistično-gostinsko tradicijo. Že leta 1936 so v Vignju ustanovili turistično skupnost, prvo v tem delu Jadrana. Mesto leži v prostranem zalivu zahodno od rta Sveti Liberan na robu flišnega območja. Turizem, ribištvo in poljedelstvo so osnovne gospodarske panoge mesta. Severovzhodno od Vignja se nahaja planinska-izletniška točka Sveti Ilija (961 m).

Izjemno lep sadovnjak in botanični vrt sta zaradi svoje lege zaščitena od severnih vetrov, obrnjena proti zmeraj toplem jugu. Tu najdemo čudovito sadje in rastline, ki so jih s svojih potovanj po svetovnih morjih prinesli znani pelješki pomorščaki. V Vignju je mnogo hiš in vil namenjenih za oddajanje v najem, turisti pa posebej cenijo domače izdelke, ki jih ponujajo domačini. Kopalci bodo navdušeni nad veliko peščeno plažo, obkroženo z borovim gozdom. Nad Vignjem se nahajajo slikoviti zaselki Basina, Kovačevići, Kraljevića Selo, Šapetino Selo, Podac in Dol. Na vrhu je Sveti Ivan, blizu poti pa stoji stara cerkvica. Pod njo so ostanki topniškega položaja avstrijske mornarice in tu se končuje Pelješki kanal. Za ta kraj so značilni ugodni pogoji za jadranje, surfanje in planinarjenje.

Viganj (330 prebivalcev) se nahaja zahodno od Orebića, največjega mesta na polotoku. Od mesta Korčula na istoimenskem otoku je oddaljen samo 15 minut vožnje z ladjo, z Dubrovnikom, najverjetneje najlepšim mestom na Hrvaškem, ki je oddaljen od Vignja 128 km, pa je povezan z avtobusom. Leži na regionalni prometnici, ki poteka vzdolž polotoka.

Mesto je bilo naseljeno že v prazgodovinskem in antičnem času. Župnijska cerkev sv. Mihovila je bila zgrajena že v obdobju gotike, 1760 leta pa je bila prenovljena. Samostan in cerkev dominikancev je postavil 1671 lastnik ladje Marko Krstelj. Na glavnem oltarju cerkve je kip Blažene Device Marije. V cerkvi sta shranjena lesen kip iz obdobja gotike “Gospa z detetom” in renesančni doprsni kip svetnika. Ob cerkvi je klaustar z enostavnimi arkadami.

Blizu Vignja (10 minut z avtom) se nahaja “Spila Nakovana”, ki so jo odkrili šele 1999 leta. Arheološka odkritja iz okolice špilje in iz nje obsegajo obdobje od zgodnjega  neolitika (6000 let pred Kristusom) do konca pozne železne dobe (1. stoletje pred Kristusom). Le-ta so postala svetovna senzacija v strokovnih krogih in v domači javnosti. Tu gre pretežno za keramične posode, med njimi pa prevladuje fina posoda za pijačo, ki je bila pretežno uvožena iz Grčije in ostalih grških kolonij v južni Italiji in na srednje-dalmatinskim  otokih. Odkritja iz špilje so koncentrirana okoli osamljenega stalagmita (ki zelo spominja na falus), ki obvladuje prostor glavne dvorane v špilji.

Viganj Galerija: